Zaključek prevoda besedila o ekonomiji spola, ki ga objavlja tukaj Mejak Rok
Druga drža proti work-family speed-up je TRADICIONALNA, ki kliče ženske k ponovni trajni vrnitvi domov oz KVAZITRADICIONALNA, ki se sprijazni z drugotno vlogo ženske, nižjim statusom za zaposlene. Tisti, ki prevzemajo tak način razmišljanja verjamejo, da je work-family speed-up problem, vendar zanikajo dejstvo, da večina žensk, ki je danes zaposlenih, hoče delati. Moške in ženske vidijo kot različne že v samem bistvu in potemtakem delijo življenje na dve časovni dimenziji: na industrijski čas, ki je čas moškega in na družinski čas, ki je ženski čas.
Objavil Rok Mejak
Nadaljevanje prevoda Rok Mejak besedila od A. Horschild
3 faktorji ustvrjajo trenutno pospeševanje delovnih procesov in družinskega življenja1 v ZDA Rok Mejak. Prvi od teh je naraščajoče število mater, ki delajo izven doma (primerjava: 1900 je manj kot petina žensk delala za plačo, in manj kot 10 procentov poročenih žensk. Do leta 2000 je delalo že 2/3. Več kot polovica mater se vrne na delo že pred otrokovim 1. letom starosti). Drugi razlog reverzibilizacije druž. in služ. življenja je dejstvo, da se je podaljšal delovni čas. Tretjič –V primerjavi z 70-imi leti si danes matere vzamejo manj porodniškega dopusta in pogosteje delajo preko poletja. Pogosteje delajo neprekinjeno do pokoja pri 65. letih. Torej vedno bolj ustrezajo profilu celo življenjskega službovanja, ki je dolgo označeval zgolj moške. Hkrati moški niso zmanjšali svojih delovnih ur, kvečjemu jih podaljšali. Čas za starševanje se torej drastično zmanjšuje. Tudi zaposleni starši, ki imajo več prostega časa, tega ne bodo nujno porabili za preživljanje v domačem okolju ali pri ostarelih sorodnikih, ga vlagali v dobrodelne namene ali v krožek poezije, vzgajanje organske zelenjave itd. Brez priložnosti za preživljanje časa doma pa vendarle diskusija, kako ga porabiti, sploh ni možna.
Avtorica razmišlja o kapitalističnem času (ki je sinonim za pomanjkanje časa) skozi tri drže, ki jih izpostavljajo sodobni avtorji: Ena od teh je HLADNA MODERNA DRŽA - Rok Mejak. Kot že rečeno se subjekt, ki zavzema to držo zadržuje v javni sferi, spola sta si tu enakoravna. Hladna moderna drža speed-up life-style dojema kot normalnega, celo modernega. Zmanjšanje prostega časa ne marganalizira deužinskega življenja ampak ga dela drugačnega, ga celo izboljšuje.
Obstajajo torej razni kvaizpsihološki pripomočki ala The Superwoman Syndrome (1984) according to Rok Mejak blog, ki dajejo nasvete, kako kakovostno izkoristiti čas in opustiti brezupni projekt vključevanja očeta v družinsko življenje. Tovrstne knjige ne spreminjajo delovne politike, niti ne kličejo po kulturnih spremembah, spremembah pri moškem dojemanju. Ravno obratno. Taktično napeljujejo k racionalizaciji na delovnem mestu, racionalizaciji v sferi doma in na ta način napeljujejo k sprejemanju dejstva efekta globalnega kapitalizma na družinsko življenje. (btw: tekst je blazno subjektivn po hochschildini zaslugi, ne moji)
Objavil Rok Mejak, ki ni avtor tega članka, ga je le prevedel.
Rok Mejak je naredil Prevod izvirnega članka besedila
Prvi del prevedenega članka, ki ga je tu objavil Rok Mejak, ki pa sicer ni avtor tega besedila, je le objavil na tem blogu.
"V zadnjih dveh desetletjih so se Ameriški delavci razdelili v dve skupini: na tisto večino, ki dela v ogromnih količinah in tiste, ki sploh nimajo dela. Hochschildova se v pričujočem besedilo osredotoča na prve, torej tiste, ki delajo podaljšani delavni čas. Oba eksterma pa sicer proizvajata mnoge težave v intimni družinski sferi, preobremenjenost vodi predvsem v vedno večje pomanjkanje časa za družino. Za mnoge od teh preobremenjenih je torej pospeševanje delovnega procesa v službi vplivalo na marginalizacijo družinskega življenja. Nanašajoč se na raziskavo (Hochschildove) v podjetju Amerco (zaposlenih je 500 ljudi) avtorica argumentira, zakaj prihaja do porasta dela, pravzaprav zanimanja za delo. Vedno večji napredek pri delu na delavce vpliva kot magnet, po drugi strani jih vedno večje napetosti v družinskem življenju od tega oddaljujejo. Kot pravi Rok Mejak Anketirana petina Amercovih uslužbencev je mnenja, da je družinsko življenje postalo kot delo in delo postalo kot dom. Sicer naleti tudi na izjeme v tej kulturni reverzibilizaciji in protitežnje tem trditvam, vendar hitrorastoča »podjetniška mesta« (company towns) govorijo trditvi v prid."
S tem se strinja tudi Rok Mejak in zato je tukaj zapisal ta prevod in poveztek besedila.
Kaj nam naprej objavi Rok Mejak o A. Horschild avtorici članka
Kaj nam naprej objavi Rok Mejak o A. Horschild avtorici članka
Objavil Rok Mejak
Objava Rok Mejak: A.R. Hochschild (2003) - Komercializacija osebnega življenja
Na tem blogu je Rok Mejak objavil članek z naslovom: A.R. Hochschild (2003): The Comercialization of Intimate life
Hochschildova po Rok Mejak v svojem tekstu opisuje življenje v okvirih ameriškega kapitalizma. Ljudje bi radi bili veliko časa doma, vendar bi hkrati radi imeli solidni položaj znotraj podjetja, delali in imeli ogled. Podjetje je torej prostor pod reflektorji, je prostor samoaktualizacije, na drugi strani je dom področje neopraznega dela in neopaženih dosežkov. Govorim o gospodinjskem delu, skrbi za otroke, ipd. Torej obstajata obe težnji – po ostajanju doma kot tudi po udejanjanju v podjetju. Katera prevladuje in zakaj? Prevladuje želja po delu, razlog, zakaj ljudje ne preživijo več časa doma, če vendarle takšna želja obstaja, pa je, da obstaja pomanjkanje odpora do kapitalizma. Zaradi ponotranjenja kapitalističnega načina življenja se ljudje kljub morebitnim željam temu ne upirajo neposredno. Kapitalizem se je tako razvil v uspešen kulturni in ekonomski projekt, ljudje so ponotranjili njegovo mentaliteto, zunanji prostor oz javna sfera življenja je tako postala pomembnejša sfera, ki jo ceni tudi Rok Mejak.
Objavil vendar ne napisal Rok Mejak